Jeziki po svetu
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš
Pregovor, ki ni daleč od resnice. Učenje tujih jezikov postaja vse bolj »in« in verjetno skoraj ni več nikogar, ki ne bi znal vsaj še en jezik poleg maternega. Znanje tujih jezikov pride še kako prav v današnjem globalnem svetu, kjer se vsi tako ali drugače povezujemo med seboj. Boljše poslovne možnosti, širjenje obzorij, sporazumevanje s komerkoli po svetu, spoznavanje tujih ljudi, dežel in kultur, utrjevanje in cenjenje lastnega maternega jezika – vse to so neprecenljive prednosti znanja tujih jezikov.
Na svetu je po nekaterih ocenah že več kot 7000 jezikov. Največ govorcev ima mandarinščina, sledi ji španščina, angleščina, hindijščina ter arabščina. Ne glede na število naravnih govorcev, pa je v svetu »lingua franca« angleščina. Angleščina je že tako zasidrana v globalno skupnost, da nas ob obisku neke tuje dežele, kjer odpove sporazumevanje v lokalnem jeziku, fraza »Do you speak English?«, lahko reši iz zadrege in morda omogoči hitrejšo in bolj tekočo komunikacijo.
Oseba, ki govori tri jezike, je trojezičnež.
Oseba, ki govori dva jezika, je dvojezičnež.
Oseba, ki govori samo en jezik, je Anglež.
(Claude Gagnière)
Slovenci smo glede učenja in znanja tujih jezikov nad povprečjem v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi. Ponekod po svetu so šele nedavno uvedli tuje jezike v šole, ponekod pa te prakse še vedno ni prisotne. Na primer, za Brazilijo sem preverjeno slišala, da nimajo angleščine kot obvezen učni predmet, in če se jo želijo naučiti, se morajo kasneje udeleževati jezikovnih tečajev. To se mi zdi kar velika škoda, saj so ravno jeziki tisti, ki bogatijo in širijo obzorja. Poleg tega pa neznanje jezikov zapira vrata novim poznanstvom tako na osebni kot poslovni ravni.
Najlepši, najgrši, najlažji, najtežji
Kakšen pa je seznam tistih najlepših, malo manj lepo zvenečih, najlažjih in najtežjih jezikov? Po eni od raziskav spadajo med najlepše španski, italijanski, francoski, portugalski, angleški, ruski, kitajski, japonski in arabski jezik. Romanski jeziki brez dvoma prednjačijo na vseh lestvicah najlepših jezikov. Je že res, da imajo v sebi nekaj posebnega kar te hitro zasvoji, izgovor v teh jezikih pa zveni kot pesem. Italijanščina in španščina sta za nas tudi relativno lahki za učenje. Sama sem sicer velika navdušenka nad francoščino, vendar z veseljem osvajam tudi druge jezike razmeroma hitro. Vsekakor pa so mi jeziki že od nekdaj strast – taka vrste strasti, ki se lahko meri samo še s potovanji.
Potem so tu še jeziki, ki ne zvenijo ravno najlepše za ušesa. To so po nekaterih lestvicah in mnenjih nemščina, vietnamščina, arabščina, skandinavski jeziki, kitajščina. Sicer pa, gre bolj za površinske raziskave, in kar za enega zveni lepo, za drugega morda ne in obratno.
Glede težavnosti pa je ponavadi tako, da bližje kot je jezik maternem jeziku, prej in lažje ga usvojimo. Manj kot je podoben maternem jeziku in ima morda tudi drugačno pisavo in slovnične strukture, bolj predstavlja učenje takega jezika izziv. V grobem veljajo za lažje jezike španščina, italijanščina in angleščina, med težjimi pa so hindijščina, arabščina, kitajščina, japonščina ter korejščina. Veliko je odvisno tudi od posameznika. Tisti bolj nadarjeni za jezike se hitro naučijo in spregovorijo v tujem jeziku, ne glede na to kakšna je težavnostna stopnja jezika.
Tisti, ki ne zna nobenega tujega jezika, ne ve nič o svojem maternem jeziku.
(Johhan Wolfgang von Goethe)
Dvojezičnost ali bilingvizem je pojav, ko oseba zna pasivno ali aktivno dva jezika. Pogosta je na etnično mešanih območjih. Otroci staršev iz različnih jezikovnih kultur so tudi večinoma dvojezični. Poliglot je soroden izraz, ki pa pomeni osebo, ki obvlada več jezikov.
Za konec pa še nekaj poučnega. Kako reči Živjo! v naslednjih jezikih:
angleško: Hello! francosko: Salut! italijansko: Ciao! špansko: ¡Hola! češko: Ahoj! | hindujsko: Namaste! kitajsko: Nǐ hǎo! japonsko: Kon’nichiwa! hebrejsko: Shalom! nizozemsko: Hallo! | havajsko: Aloha! madžarsko: Jó napot! portugalsko: Olá! arabsko: Marhaba! rusko: Zdravstvuyte! |